Albin Erjavec se je rodil 27.11.1929 na Malih Vrheh. Bil je najstarejši od treh otrok, ki jim je že zgodaj umrla mama, nekaj let za tem pa še oče. Tako je skrb za njega prevzela stara mama.

V osnovno šolo je hodil na Krko, a njegova radovednost je bila, bolj kot pri pouku, namenjena raziskovanju okolice. Tako je med vojno, leta 1943, ko je cepil drva, našel naboje. Zanimalo ga je, kako poči in udaril je po enem.

Radovednost je Albina zaznamovala za vse življe-nje, saj je v tej nesreči oslepel na eno oko.

Želja za boljšim kruhom ga je vodila v Ljubljano. Zaposlil se je pri Vodovodu, kasneje pa v Tovarni baterij Zmaj, od koder je po več kot 30 letih odšel v pokoj.

Na Polževem je spoznal Marijo Dajč, ki je bila v hotelu kuharica in leta 1959 sta se poročila. S pridnim delom in odrekanjem sta si ustvarila lasten dom v Savskem naselju v Ljubljani.

Težko življenje je Albina oblikovalo v moža z robatim vedenjem, za katerim pa se je skrivalo mehko srce. Bil je človek, ki ni nikomur odrekel usluge, dobrosrčen in radodaren, vedno pripravljen pomagati ljudem okrog sebe.

Zadnjih nekaj let življenja je bolehal in po hudi bolezni umrl 03.08.2003. Pokopan je na Žalah v Ljubljani.

 

Marija Erjavec