Dokumentirana zgodovina Erjavcev se začenja v desetletju, ko je umrl Janez Vajkard Valvasor. To je bil čas, ko so še globoko verjeli v čarovnice. Valvasor je zapisal, da jih pod Slivnico v enem letu "sežgejo več, kot jih je tam od pamtiveka živelo".
Rodbinsko drevo
Rodbinsko drevo Erjavcev obsega 12 generacij in po zadnji osvežitvi aprila 2008 vsebuje 843 oseb. Grajeno je tudi povratno, torej razgrajuje nekatere sorodstvene vezi tudi po ženski liniji v vzvratni smeri. Valentin Erjavec, ki je raziskal korenine Erjavcev in gradil drevo do leta 2002, je drevo razdelil na dva dela: "deblo" in "veje". Z nazivom "deblo" je imenoval del drevesa, ki je skupno vsem danes živečim Erjavcem. Začenja se okrog leta 1695 z Mihaelom Erjavcem in konča 1833 z rojstvom Martina Erjavca.
Po letu 1833 se rodbinsko drevo razveji na pet poddreves, katerih nosilci so peterica Martinovih sinov.
Valentin Erjavec je postavil politiko rodovnega drevesa, po kateri podatki o živečih osebah niso bili javno dostopni. Tega pravila se držimo tudi na pričujočih straneh.
Na spodnji grafiki je zapisanih najstarejših 8 generacij Erjavcev. Najmlajše 4, živeče generacije, so iz grafa izvzete.
povečaj graf
Rodbinsko deblo
Na spodnjem grafu so prikazane prve 4 generacije Erjavcev. Mihael (Michael Eriaviz) se je rodil v Novi vasi št. 1. O njegovi družini ne vemo dosti, niti imena žene. Mihaelovo ime je zabeleženo v zvezi z rojstvom njegovega sina Janeza (Joannes Eriaviz). Le-ta se je rodil v času, ko je Martin Krpan tovoril sol iz Trsta. Janez je zapustil rodno vas, se v Plešivici poročil z Nežo Matjažič (Agnete Mathiashiz) in prevzel posestvo njenega očeta. Takrat je naši deželi zavladala Marija Terezija. Hiša v Plešivici št. 1 je zibala 4 generacije Erjavcev. V spodnjem grafu sta dve od njih. Matija Erjavec (Mathias Eriavez) je bil prvi Janezov sin od skupno 8 otrok. Rodil se je skoraj istočasno kot baron Žiga Zois. Matija je prevzel posestvo v Plešivici in se 1774 poročil z Marijo Janežič (Maria Janeshitsch). Tudi onadva sta imela 8 otrok. To obdobje je bilo za Slovence dobro: Marija Terezija je po slovenskih deželah podpirala odpiranje šol. Prvi Matijev sin, drugorojeni Janez (Joannes Erjavz), je dobil ime po svojem dedu. Rodil se je tik po Francoski revoluciji, ki je v Evropi v petih letih premešala družbene ureditve od absolutističnega fevdalizma preko monarhije in republike do poskusa komunizma. 1805 se je poročil z Urško Kastelic (Ursula Kasteliz) in po takratnem običaju prevzel posestvo od svojega očeta. Istega leta je Napoleon, tokrat že z družbeno obliko vojaške diktature, zasedel Istro.
Janez in Urška sta imela v Plešivici 6 otrok, od katerih se je prvi rodil tik pred Napoleonovo ustanovitvijo Ilirskih provinc z glavnim mestom Ljubljana, s katerimi je Napoleon odrezal Avstriji dostop do morja in odprl kopenske poti proti turškemu cesarstvu. Prvorojeni Jože (Joseph Erjauz) je bil kot predzadnji Erjavec gospodar Plešivice 1. Leta 1830, ko je Prešern napisal Slovo od mladosti, se je Jože Erjavec poročil z Jero Zupančič (Gertrud Suppantzhitzh). Imela sta 9 otrok. V tej družini so prelomili kmečko pravilo, da prvi sin (Martin) prevzema posestvo od svojega očeta. Prevzel ga je drugorojeni Franc (Franc Erjavz), ki se je poročil z Marijo Rozman. Imela sta 8 otrok, a vsi sinovi so umrli. Najstarejša hčerka Marija se je poročila z Jakobom Zupančičem. Njun vnuk živi v tej hiši še danes. Francov brat, prvorojeni Martin, pa je zapustil Plešivico in naprej koval usodo današnjih Erjavcev drugje. Martin je bil za razliko od nekaterih svojih bratov in sestra prvi, ki ima v rojstni matični knjigi svoj priimek zapisan v sedanji obliki: "Erjavec".
Veje rodbinskega drevesa Erjavcev
Martin Erjavec je vplival na vso kasnejšo zgodovino Erjavcev. Čeprav prvorojenec, je zapustil svojo rodno hišo v Plešivici in se preselil na posest svojega tasta Slapničarja v Polje št. 2 pri Višnji gori. Slapničarji so bili mlinarji in so upravljali stopni mlin, ki je bil daleč nazaj v 1690-ih letih last Jeromov (glej zgodbo o Jeromih). Martin je preko svojie žene Frančiške Slapničar postal mlinar. Tako kot so prej Slapničarji nosili hišno ime Jerom, so ga z Martinom prevzeli Erjavci v Polju št. 2.
Zgodba Slapničarjev je žalostna. Isto leto, malo pred Martinovo poroko s Frančiško, sta osmim Slapničarjevim otrokom umrla mama in oče. Najmlajši Frančiškin brat Jakob je imel šele 2 leti. Martin je tako pri 20 letih prevzel kmetijo s sedmimi Slapničarjevimi otroki in imel nato s Frančiško še štiri svoje hčerke. Prva hčerka Marija je umrla leta 1860 v svojem prvem letu, mama Frančiška je umrla 18. februarja 1866, točno leto dni po rojstvu svoje četrte hčerke, tretja hči Ana pa je umrla le 8 dni za svojo mamo. Za Martina so bili to težki časi, na skrbi pa je imel še 9 otrok. V drugo se je poročil s Terezijo Zupančič s Peščenika, s katero sta imela še sedem otrok. Terezija je bila Mama z veliko začetnico, saj je vzgajala otroke še dveh drugih, pokojnih mam, Frančiške Slapničar in njene mame.
Glej: Martin in Terezija Erjavec, pra-pra-praded in pra-pra-prababica (*)
Z Martinom in Terezijo se začenja obdobje sedaj živečih vej Erjavcev. Njunih pet preživelih sinov, Franc, Jože, Pavel, Martin in Anton, si je ustvarilo velike družine.
Martin in Terezija sta svojega prvega otroka rodila v Avstroogrsko cesarstvo, ki je nastalo leta 1867 in ju spremljalo do konca življenja.
Potomci njunega najstarejšega sina, Franca, tudi danes živijo v Polju št. 2, v hiši, ki jo je leta 1772 postavil Jakob Slapničar.
Naši pradedi so si z izjemo najmlajšega Antona ustvarili velike družine. Potomci Franca so po prvi moški liniji ostajali na Jeromovini in skrbeli za zemljo našega pra-pradeda. Ostali so se razselili in tudi vedno bolj opuščali kmečki poklic.
Glej: naši pradedi in prababice
(*) Relativni nazivi (npr. "praded") so zapisani s stališča 11 generacije Erjavcev, to je generacije, ki se je glede na vejo drevesa rodila med leti 1970 in 2008.