Sin Martina in Ivanke, ki je živel v Ljubljani. Po študiju medicine je specializiral smer ginekologija in porodničarstvo. Delal je v ljubljanski bolnišnici, vrata njegove ambulante so bila vedno odprta za ženski del rodbine. Za njihovo zdravje je zares vzorno skrbel praktično do zadnjega dne, ko mu je odpovedalo srce. Bil je razmišljujoč in pogosto redkobeseden človek, ki pa je bil predan svojemu poklicu.
V času slabih prometnih zvez in pomanjkanja reševalnih vozil je opravil zahteven poseg pri neki pacientki iz Dolenjske, ki pa ni bila sorodnica, ona pa ni imela možnosti oditi domov. Naložil jo je v svoj avto in jo odpeljal domov, kakih 40km iz Ljubljane. Ženska mu je hotela uslugo plačati pa se zato ni zmenil. Nato mu je hotela nakloniti nekaj domačih pridelkov in jajc, pa tudi to ni šlo. Takrat je rekel, da mu bo najlepše plačala, če bo zanj molila.
Bil je priznan strokovnjak v Jugoslaviji pa tudi v tujini. S svojim znanjem in izkušnjami je posredno in neposredno sooblikoval nove in nove generacije babic in specializantov.
Najbolj je cenil preprosto kmečko hrano, tako kot se je kuhala pri Jeromu. Najraje je jedel presno zelje in koruzne žgance. K Jeromu je rad prihajal kot otrok na počitnice, kasneje pa na obiske.

Hvaležne pacientke iz rodbine