Anton Erjavec (1906 – 1982)
Pavletov Anton je bil najstarejši Pavletov preživeli otrok, ki je bil zelo delaven in ustvarjalen vse od malih nog. Prvič se je poročil s Marijo Zupančič iz Volavelj in z njo imel hčerko Frančiško, ki se je kasneje poročila z Oblakom. S Frančiško Urh z Vranskega je imel hčerko Meto, ki se je poročila s Karižem in živi na Križu pri Sežani. Od leta 1957 je živel s Štajerko Angelo, doma iz Lovrenca na Dravskem polju. Z njo se je poročil in mu je povila dva sinova, Toneta in Tineta. Po njegovi smrti se je v zčetku leta 1989 preselila v Lucijo pri Portorožu, kjer živi še danes.
Spomladi leta 1982 se je napotil od Škofje Loke proti Goričanam peš. Verjetno je bil namenjen obiskati svojo hčerko Faniko, pa ga je na vrhu hriba pot tako utrudila, da si je nalomil vej in sedel pod bližnje drevo...in za vedno zaspal. Bil je med pogrešanimi in sta ga tam našli dve deklici iz okolice, ki sta nabirali teloh. Ravno v tistih dneh pa je v prometni nesreči preminila tudi njegova hčerka Fanika, ki je zapustila hčerko Silvo in sina Matjaža.
Tone je bil iskriv možak, vedno v gibanju, hkrati pa tudi velika umetniška duša. V mladosti je zelo rad slikal, zlasti impresionistične motive na platnu. Pisal je pesmi, pa tudi proza mu je šla dobro od peresa. Najraje je pa pel, svojo ljubezen do glasbe je prenesel na svoja sinova.
Celo življenje je delal, postavil si je hišo (vila Moj dom) v Višnji Gori, v kateri je kasneje živela do smrti njegova partnerka Roza (Jurčkova) in je bila nato prodana. Bil je uslužbenec, davčni izterjevalec na sodišču. Delo je z veseljem opravljal vse do upokojitve.
Posebno rad je imel Višnjo Goro in okolico, kamor se je ob vsaki priložnosti vračal z veliko ljubeznijo.
Praktično do smrti je živel v hiši pod Storžičem, v Preddvoru na Gorenjskem.