Alojz Erjavec (1901 – 1977)
Alojz se je rodil očetu Francetu in ostal gospodar Jeromove domačije do svoje smrti. Bil je nižje rasti, a čvrste postave, vedno dobre volje. Doma na kmetiji sta mu bili v pomoč sestri Francka in Micka. Poročil se je že v zrelih letih, najbrž mu je pri tem ponagajala tudi druga svetovna vojna. Z bratom Francetom, ki se je priženil k sosednjim
Alojz se je rodil očetu Francetu in ostal gospodar Jeromove domačije do svoje smrti. Bil je nižje rasti, a čvrste postave, vedno dobre volje. Doma na kmetiji sta mu bili v pomoč sestri Francka in Micka. Poročil se je že v zrelih letih, najbrž mu je pri tem ponagajala tudi druga svetovna vojna. Z bratom Francetom, ki se je priženil k sosednjim Grandetovim, sta vedno lepo sodelovala. Živela sta tipično kmečko življenje, hodila sta na živinske sejme. Ob kmečkem delu sta znala postoriti še marsikatero drugo rokodelsko delo.
Pri Jeromu so redno tolkle stope, okoli hiše pa so se podili otroci, tako domači kot tisti, ki so prihajali na obisk ali na počitnice. Kmetijo je obdeloval z volovsko vprego, kasneje pa tudi s konji. Zelo je gledal na sorodstvo in ga obiskoval, če je le bila prilika. Rad je tudi pel in to bas. Brata Anton in France pa sta pela tenor. „N, Anton le začni, jst bom pa paprjel,“ in pesem je stekla.
Alojzija Erjavec (1919 – 2006)
Alojzova žena se je tudi pisala Erjavec, vendar si nista bila v sorodstvu. Prišla je s Kalc, sedaj Vrh nad Višnjo Goro. Izhajala je iz velike družine. Bilo je enajst otrok, ona je bila deseta – predzadnja. Kot vsaka mama je bila enkratna in za nas otroke najboljša. Po moževi smrti je dobro skrbela za kmetijo. Ko je leta 1986 padla z voza se je tako hudo poškodovala, da je komaj še skrbela za sebe. Otrokom je s svojim zgledom pokazala, kakšno naj bo življenje in kaj pomeni ljubezen med ljudmi.
Pri hiši sta živeli tudi dve moževi sestri. Bili sta ji v oporo v vseh delih v gospodinjstvu in vzgoji otrok. Njihovo življenje je bilo vzorno in v lepem sožitju.
Alojzija (Erjavec) Švigelj