Martin Erjavec (1881 – 1968)
Stari ata Jeromov Martin, rojen 1881. leta v vasi Polje pri Višnji gori, je privekal na svet, ko je jesen zakoračila v deželo. To je bil čas uravnovešenih naravnih sil, ko so kmetje spravljali pridelke in orali polja ter sejali ozimino. Čas trgatve je razveseljeval srca. Stari ata je tudi nosil v sebi naravni ritem tega letnega časa. Ljubil je uravnovešenost, četudi je večkrat nihal med tečaji. Garal je kot najhujši težak, potem pa se ga je lotila silovita lenoba. Ležal je in bolščal v strop ali počenjal neumnosti. Podoben je bil novemu vinu, ki zori in vznemirjeno klokoče.
Poznal je vrhunce in nižave, vendar pa je bilo v njem dosti veselja, radoživosti in vedrine, torej značilnih lastnosti prijateljev slastnega vina. Da bi ostal duševno in telesno zdrav, je potreboval harmonijo. Našel jo je v svojem poklicu (bil je policaj v Kraljevini Jugoslaviji), svoji ženi Ivani Elikan in petih otrocih. Živeli so v Ljubljani, kjer so ostali tudi skoraj vsi njegovi potomci.
Spominjam se ga kot dobrega dedka. Kadar je prišel k nam na obisk, nam je vedno prinesel bele in rdeče bonbone – malisnice. Igral je na harmoniko in večkrat sodeloval na ohcetih po Višnji gori. Dočakal je visoko starost.
V Št. Juriju, aprila 2008, Miha Tratnik
