Jože Erjavec (1870 – 1947) in jajčna lupina v Zgornji Dragi
Jože Erjavec se je rodil 17. januarja 1870 na Jeromovi domačiji v Polju 2 pri Višnji gori. Njegov oče Martin je imel štiri hčerke s prvo ženo Frančiško Slapničar, ki je kot najstarejša hči preminulih staršev v zakon z Martinom prinesla Jeromovino. Po njeni smrti 1866 se je Martin istega leta ponovno poročil s Terezijo Zupančič. Jože je bil njun drugi sin.
Še proti koncu 19. stoletja je bil nad Zgornjo Drago gozd. Ko je Jože odrasel, so na vrhu hriba nad Zgornjo Drago oglarji krčili gozd in les žgali v oglenih kopicah. Lastnik zemljišča je bil gruntar Hren (njegov potomec Možina živi še danes). Valentin Erjavec je med raziskovanjem rodovine odkril, da je bil gruntar Hren poročen s hčerjo Frančiške Slapničar, prve žene Martina Erjavca.
Čistina na vrhu gozda je dobila ime Laze, po besedi »laz« za čistino. Oglarji so na jasi postavili kočo, da so lahko na hribu prespali. Jože Erjavec je Zgornjo Drago odkupil od gruntarja Hrena, če zgornji zapis drži, od svojega svaka po polsestri, najverjetneje okrog leta 1896, ker se je 1. februarja 1897 poročil s 3 leta mlajšo Lucijo Plankar. Oglarsko kočo je pred tem predelal, tako da je imela črno kuhinjo in spalnico. Streha je bila iz slame. Že 24. aprila 1897 se jima je tam rodila prva hčerka Marija, kasneje teta Marica.
V nadaljnjih 18 letih se jima je rodilo še 11 otrok. Koča je bila majhna za 14 ljudi in ni bilo prostora za toliko postelj. Sprva, ko so bili otroci še majhni, so zvečer iz velikega predalnika izvlekli predale in manjši otroci so spali kar v njih. Ko so otroci rasli, je Jože moral razširiti hišo. Ko je dozidaval nov vogal, je vanj vzidal jajčno lupino. Jožetov vnuk, Marjan Potokar, ki je veliko kasneje hišo podedoval po svoji teti Marici, je vedel za to vzidano jajce in ga je iskal med predelovanjem hiše. Predpostavljal je, da je v njem sporočilo, a ga na žalost ni našel.
Vsi člani Jožetove družine so iz hiše s slamnato streho odšli v svet, ostala je samo prvorojenka, neporočena Marica.
Rodil sem se po njegovi smrti. A z mojim pra-pra-dedom me veže spomin na njegovo hišo izpred obnove. Ko sem bil še majhen, smo z očetom večkrat prišli tja na obisk k očetovim tetam, Jožetovim hčeram. Spominjam se Marice, Angele in Reze. Najbolj všeč mi je bila Marica, najstarejša, ker je bila že brez zob in mi je, otroku, hecno govorila, da sem jo komaj razumel. Občudoval sem slamnato streho, ki sem jo tam videl prvič, in Maricino črno kuhinjo, skoraj brez svetlobe z veliko luknjo v stropu za odvajanje dima v dimnik. Vse je bilo črno. To je bila še stara Jožetova in Lucijina kuhinja, ki je nahranila 12 otrok.
Tom Erjavec, 30.4.2008
Jože Erjavec, moj dedek
Moj dedek, Jeromov Jože, je bil doma iz Polja pri Višnji Gori. V službi je bil na Državni železnici v Višnji Gori. Opravljal je odgovorno delo kretničarja. Poročil se je z Lucijo Plankar, ki je služila kot dekla pri Jakliču v Starem trgu pri Višnji Gori. V Zg. Dragi je kupil kajžo z malo zemlje in tu sta z ženo ustvarila veliko družino. Bil je skrben oče, rad je imel svojo službo, s katero je preživljal številno družino. Bil je zelo aktiven. Igral je pri višnjegorski godbi, sodeloval v amaterski gledališki skupini.
Svojega »očka«, tako smo ga vedno klicali, se spominjam predvsem v njegovih zadnjih letih. Izredno rad je imel otroke. Vsak dan sem bil pri njem in mu previjal rane na nogah. Rekel je, da imam najbolj nežne roke za to delo. Bil je strasten »čikar«. Žvečil je tobak, tako strastno, da si je obrabil zobe do dlesni. Med vojno in tudi po njej, ko ni bilo tobaka, sem mu nabiral mlado orehovo listje, ki ga je v senci sušil in potem dodajal tobaku. Kadil je tudi »fajfo«, katero je dal tudi meni malo potegniti.
Njegova smrt me je zelo prizadela, saj sem z njim preživel veliko časa. Rad sem ga poslušal, saj je povedal veliko zgodb in izkušenj iz svojega življenja.
Milan Potokar, maj 2008
Slika družine Jožeta in Lucije Erjavec je bila posneta v Zgornji Dragi 11.6.1933. Na njej so (v zadnji vrsti) Alojz, Valerija-Valči, Jožefa-Pepca, Janez, Marija-Marica, Angela, Terezija-Reza, Nace, (v prvi vrsti) Alojzov sin Zvonko, žena Desanka s sinom Valentinom, Franc s sinom Albinom, Lucija, Rezina hčerka Valči in Jože.
Rokopis Valentina Erjavca o Jožetu in Zgornji Dragi z dne 26.22.1994.
Družina Jožeta Erjavca in Lucije Plankar, 1937
zadaj stojijo: Jožefa-Pepca (1912-1992), Marija-Marica (1897-1989), Valerija-Valči (1915-2003), Franc (1899-1942), Janez (1910-1985), Terezija-Reza (1904-1975), Angela (1906-2000);
spredaj sedijo: Alojz (1902-1945), oče in mama Jože (1870-1947) in Lucija (1873-1937) ter Ignac-Nace (1901-1945).
To je bila zadnja slika celotne družine, kajti nekaj mesecev zatem je Lucija umrla.