Ozadje Jeromov in Grandetov

Jerom in Grande sta bili družini, ki sta imeli ob potoku v Polju pri Višnji gori ob koncu 17. stoletja vsaka svoj mlin. Bili so sosedje. Priimek Grande je dokumentiran od leta 1623 naprej, Jerom pa je zabeležen samo dvakrat od leta 1696 naprej. Pojavljanje teh dveh priimkov v okolici Višnje gore je raziskal Valentin Erjavec. Podrobnosti glej v Jerom in Grande v matičnih knjigah okrog Višnje gore in v Družine Jerom, Slapničar in Erjavec med 17. in 19. stoletjem.

 

Za današnjo hišo Erjavcev v Polju št.2, ki jo je zgradil Jakob Slapničar (glej spodaj) še vedno stojijo osrednja tretjina zgradbe in vogalni zidovi hiše, v kateri se je rodila Jereza Jerom leta 1696.


povečaj risbo

(Jeromova domačija; risba Marije Tratar, 2008)

Prvi zapis imena Jerom (1696) sega v čas, ko se je na slovenski zemlji uveljavljala koruza, takrat imenovana "turško žito" ali "turščica", ki je rešila prebivalstvo pred lakoto.

 

Družina Mathaeusa (Matevža) Jeroma

16. januarja 1995. leta sem v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani pregledoval matične knjige župnije Višnja Gora.  Najstarejše knjige od 1619. leta (krstna knjiga) naprej so, zaradi obrabljenosti  in težnje po ohranitvi, presnete na filmski trak. Na tem filmskem traku sem v krstni knjigi iskal podatke o rojstvu Michaela Eriaviza iz Nove vasi pri Višnji Gori (pod Polževim), dokumentirano ugotovljenem praočetu naše rodovine, ki je bil rojen okoli 1695. leta.

V krstni (rojstni) knjigi za obdobje od 1691 do 1716 sem našel vpis krsta (rojstva) Jereze Jerom iz Polja. Zapisano je, da je 1696. leta, 21. februarja  krščena JEREZA, hči Mathaeusa (Matevža) Jeroma in žene Agnes (Agnete) iz Polja. Botra sta bila  gospod Joannes Bodlaj in gospa Maria Senouizin, prisotna je bila Jera  Marinouka, krstitelj pa Joannes Baptista Gossar.

V Nadškofijskem arhivu so mi omogočili vpogled v izvirno krstno knjigo. Knjiga je v zelo slabem stanju, številni listi so iztrgani iz vezave in vendar ohranjeni v ovitku. Ob tej priložnosti sem fotografiral ta izvirni vpis krsta Jereze Jerom. Na mojo prošnjo je Nadškofijski ordinariat  na podlagi tega dokumenta  izdal 30.1.1995. leta pričujoči krstni list – Testimonium baptismi za Jerezo Jerom, kateremu sem dodal fotokopijo izvirnega vpisa iz krstne knjige.

Jereza-krstni list

Dokument torej dokazuje, da je PRED 300 LETI ŽIVELA V POLJU PRI VIŠNJI GORI V HIŠI, KI JE KASNEJE DOBILA ŠTEVILKO 2, DRUŽINA MATEVŽA JEROMA, najbrž prva, mogoče tudi edina družina Jerom v tem kraju, kajti med vpisi rojstev od 1619. leta naprej in tudi po 1696. letu, razen rojstva Jereze, ni vpisanih drugih Jeromov.

Pet let pred rojstvom Jereze je bila Jerezina botra Maria Senouizin prisotna pri krstu Hellene Grande, hčere Joannesa Grandeta in  Magdalene iz mlina (ex mollino, kot je zapisano), rojene 26. aprila 1691. leta. Hellena je bila torej rojena v mlinu. Dve leti pred Heleninim rojstvom je pri  rojstvu njene starejše sestre Marije (24. februarja 1689), torej tudi hčeri Joannesa Grandeta in Magdalene, v krstni knjigi navedeno, da je bila rojena v Polju (is Pulla, kot je zapisano). Grandetovi v Polju so torej imeli mlin  in najbrž so tudi stanovali v njem vsaj od 1691. leta naprej. (O tem glej zapis o Grandetovih, Polje št. 3).

Matevž Jerom in Janez Grande sta bila, sodeč po priimkih, tujca, priseljenca. Bila sta kmeta, ki sta se ukvarjala, najverjetneje tudi Jerom, z mlinarstvom. Grandetovi so prišli v te kraje pred Jeromom. Vsaj dve družini Grandetovih sta sočasno z družino v Polju živeli v mestu (ex civitate, iz mesta, je zapisano v knjigi). Jeromova družina, kot povedano, je bila tedaj, ob koncu 17. stoletja,  edina  s tem priimkom v Polju  in v župniji Višnja Gora.

Kje in kdaj sta se poročila Matevž Jerom in Agneta, najbrž ne bomo nikdar izvedeli. Poročne knjige župnije Višnja Gora od 1665. do 1712. leta, ko naj bi se poročila (če sta se sploh poročila v Višnji Gori), v arhivu ni. Je izgubljena! Po drugem viru naj bi župnija Višnja Gora pričela z vpisi porok v poročni knjigi  šele 1713. leta.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -


Po pripovedovanju Ignacija Vozla iz Višnje Gore (morda je še kdo pred njim podobno ugibal), naj bi bila Jerom in Grande iz Polja domnevno francoska vojaka, ki sta po umiku Napoleona  ostala v teh krajih. Jerome (izgovarja se »Žerom«) je francoski priimek, Grande tudi (lahko bi bil tudi italijanski). Jerom naj bi se bil oženil in nastanil v hiši v Polju, ki  naj bi po njem dobila hišno ime Jerom. Jerom naj ne bi imel moškega potomstva. Naš prednik iz debla Erjavcev našega rodu naj bi se bil poročil z Jeromovo hčerjo in zasnoval družino, katere potomci so Erjavci iz hiše št. 2  v Polju.

Tako naj bi Erjavci iz te hiše dobili vzdevek Jerom -  Jeromovi.

 

Ta domneva, resna ali manj resna, je ovržena. Ovržbo utemeljujejo naslednja dejstva:

  • Hiša v Polju št. 2, ki še danes stoji le z zamenjanim ostrešjem, je bila zgrajena 1772. leta. To hišo je zgradil Jakob Slapničar. Njegova žena je bila Marija Verčun. Za to hišo je stala stara hiša v kateri  je tudi živela družina Jakoba Slapničarja. V tej stari hiši je bila 20.2.1771 rojena Gertruda, drugi otrok Jakoba Slapničarja in njegove žene Marije Verčun. Pri vpisu Gertrude v krstno knjigo so zapisali, da je iz hiše št. 2 v Polju, kar pomeni, da je že stara Slapničarjeva hiša  imela številko 2.
  • V knjigi Status animarum  (sedanja podobna zapisovanja imenujemo popis prebivalcev) župnije Višnja Gora za obdobje od 1752 do 1914, je zapisano za hišo št. 2  v Polju kot hišno ime (name vulgaris) Jerom. Ta hiša je torej imela zapisano hišno ime Jerom že v začetku omenjenega popisa. To pomeni, da je imela že stara Slapničarjeva hiša (pred zgraditvijo nove leta 1772) hišno ime Jerom. Jeromova družina je zanesljivo živela v Polju v letu rojstva Jereze, to je 1696. leta. To je okoli 70 let pred družino kasnejšega lastnika Jakoba Slapničarja. To pomeni, da je Jeromova družina živela v prvotni, stari hiši Jakoba Slapničarja.  Nobenih znamenj ni, da bi okoli teh dveh hiš kdaj stala še kakšna druga hiša. Od stare hiše (Jeromove) je ostala le še srednja tretjina, zgrajena iz kamnitih zidov debeline tudi do 1 metra  Ohranjeni so tudi vogalni temeljni kamni.
  • Napoleon je bil rojen 1769. leta. Umrl je 1821. leta.  Ko je hiša št. 2 v Polju že imela hišno ime Jerom, Napoleon še ni bil rojen.

ZATO »NAŠ« JEROM NI MOGEL BITI NAPOLEONOV VOJAK.

Obdobje 70 let od prebivanja Jeromove družine v Polju do prihoda družine Jakoba Slapničarja v to hišo, žal, ni še raziskano in zato tudi ni še znano, kdo je v tem obdobju živel v »Jeromovi« hiši.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Vesel sem odkritja Jeromove družinice in zlasti časa njenega prebivanja v Polju. Jerom do danes ni bil pozabljen. Pozabljen je bil čas -  obdobje njegovega bivanja v Polju – ki ga je tako močno zaznamoval s svojim priimkom. Zaznamoval je kmetijo, ki so jo geodeti pri izdelavi prvega katastra na Slovenskem, več kot 170 let kasneje, v letu 1868, poimenovali z »Jerum« in  to s krepkimi črkami zapisali. Pustil je svoj priimek hiši, v kateri je živel in tudi pred 223 leti zgrajeni sedanji hiši. In ne samo kmetijo in hišo, s svojim priimkom je zaznamoval tudi številne rodove ljudi, ki so se rojevali in živeli in še živijo na »njegovi« kmetiji. Med njimi tudi del debla Erjavcev našega rodu, od Martinovih petih fantov naprej. Vsi ti fantje, France, Jože, Pavel, Martin in Anton, so bili Jeromovi. Tudi Francetovi nasledniki, ki živijo danes v »Jeromovi« hiši,  so Jeromovi. Jerom je za vse te ljudi postal in ostal malodane zaščitni znak.

Ustna sporočila, razen priimka Jerom, so v nekem daljšem obdobju zatajila. Nihče, menim, da celo od Martina Erjavca (1833-1891) naprej, ni vedel česarkoli več o Jeromu. Tudi teta Marica Erjavec (1897-1987) iz Zgornje Drage ne in tudi Frančiška Erjavec (1909-1994) iz Polja ne, sicer bi ustno sporočilo prenesla na Lojzko Erjavec (rojena 1919) iz Polja, ki je dokaj dobro ohranila v spominu druga Frančiškina sporočila.

Zato sem vesel odkritja vpisa krsta Jereze Jerom v krstni knjigi, ki nam je pokazal na čas bivanja  Jeromovih v Polju, zlasti pa odkritja, da ima hiša v Polju št. 2 ime po družini, ki je tam živela pred tristotimi leti. Častitljiva starost za  hišno ime kmečke hiše v Kotu! (Kot – tudi Laz - je prvotno ime nastajajoče naselbine, kasneje poimenovane Polje.)
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Iz spoštovanja in hvaležnosti do vseh svojih prednikov, posebej do mojega pradeda Martina Erjavca iz Plešivice pri Žalni, ki je kot prvi Erjavec v hiši št. 2 v Polju prevzel in naprej, ob svojem priimku, prenašal tudi hišno ime Jerom, ter do mojega deda – starega ata Jožeta Erjavca (1870-1947) iz Zgornje Drage, rojenega v hiši št. 2 v Polju, ki so mu vsi njegovi sodobniki pravili Jeromov Jože, raziskal in zapisal drugi vnuk Jeromovega Jožeta

Valentin Erjavec

Ljubljana, 12.maja 1995